Revija stop
Kolumne

Tron: Ares

Mitja Reichenberg
6. 10. 2025, 11.12
Posodobljeno: 6. 10. 2025, 11.13
Deli članek:

Mitja Reichenberg
Mitja Reichenberg

Danes je v svetu vse bolj prisoten strah pred umetno inteligenco – morda predvsem zato, ker je še vedno ne razumemo povsem. Prav s to dilemo se na velika platna vrača legendarna franšiza Tron. Film Tron: Ares je ameriška znanstvenofantastična akcijska epopeja, ki jo je režiral Joachim Rønning po scenariju Jesseja Wigutowa, osnovanem na zgodbi Davida Digilia in Wigutowa. Gre za tretji del serije Tron ter samostojno nadaljevanje filma Tron: Zapuščina (2010).

V zvezdniški igralski zasedbi nastopajo Jared Leto, Greta Lee, Evan Peters, Hasan Minhaj, Jodie Turner-Smith, Arturo Castro, Cameron Monaghan in Gillian Anderson, medtem ko se Jeff Bridges vrača v kultno vlogo Kevina Flynna, ki jo je ustvaril že v prejšnjih filmih. Razvoj nadaljevanja se je začel kmalu po letu 2010 pod vodstvom ustvarjalca franšize Stevena Lisbergerja, a je Disney šele leta 2017 obrnil zgodbo proti uradnemu ponovnemu zagonu.

K zgodbi: um-stroj-revolucija. Svetova fizične in virtualne resničnosti se nevarno prepletata. V času, ko digitalno postaja neločljivo povezano z našo resničnostjo, elitna skupina razvijalcev ustvari Aresa – napredno digitalno bitje, namenjeno kot most med obema svetovoma. Toda ko Ares vstopi v fizično realnost, se znajde pred ključnimi vprašanji identitete, svobodne volje in cene napredka. Ob grožnjah, ki prihajajo z obeh strani, se mora odločiti: bo branil svet, ki ga je ustvaril, ali tistega, ki mu v resnici nikoli ni pripadal?

Filmski svet Tronaše dodatno poglablja glasbena podoba skupine Nine Inch Nails – ustvarjalcev Trenta Reznorja in Atticusa Rossa, znanih po svojih temnih, eksperimentalnih in atmosferičnih zvočnih krajinah. Njuna glasba je popoln zvočni most med tehnologijo in človečnostjo, med prihodnostjo in sedanjostjo.

Zgodba o Aresu ni le spektakel posebnih učinkov, temveč tudi prispodoba našega odnosa do tehnologije. Film nas opominja, da so največje bitke tiste, ki jih vodimo v sebi – med željo po napredku in strahom pred izgubo človečnosti.

Revija Stop