Preden je odšel je še jasno poslal v svet te besede: “Brez prave razorožitve, mir ni možen.” Tako kot je živel, je tudi odšel – z mislijo na druge, z mislijo na svet. V teh dneh žalovanja nas k razmisleku povabi tudi izjemen film The Two Popes (Dva papeža) iz leta 2019 – pripoved o dveh zelo različnih možeh, ki sta našla skupno točko v veri, dvomu in človečnosti.
Ko konservativnost sreča spremembo
Film, ki ga je režiral brazilski mojster Fernando Meirelles (City of God, The Constant Gardener), prinaša izmišljene, a globoko človeške pogovore med upokojenim papežem Benediktom XVI. in njegovim naslednikom, kardinalom Jorgejem Mario Bergogliem, kasnejšim papežem Frančiškom.
Scenarij Anthonyja McCartena (znan tudi po filmih The Theory of Everything, Darkest Hour, Bohemian Rhapsody) temelji na njegovi gledališki igri. V ospredju so notranji dvomi, soočanja s preteklostjo in zelo aktualna vprašanja: kakšna naj bo Cerkev v današnjem svetu? Tradicionalna ali odprta? Avtoritativna ali vključujoča?
Igralski mojstrovini Hopkinsa in Prycea
V vlogi papeža Benedikta blesti Anthony Hopkins, medtem ko Jonathan Pryce v vlogi Bergoglia prinaša toplino, humor in človečnost, ki odlično ujame duh resničnega Frančiška. Njuna kemija je eden največjih adutov filma. Njuni pogovori so na trenutke zabavni, drugič napeti, a vedno iskreni.
Vizualna in zvočna dovršenost
Ker snemanje v Vatikanu ni bilo dovoljeno, so ustvarjalci Sistinsko kapelo in druge znamenitosti rekonstruirali v studiu v Rimu. Vizualna natančnost in umetniška estetika ustvarita občutek avtentičnosti. Glasba Brycea Dessnerja (The National) pa s subtilnim prepletom klasičnih in sodobnih tonov čustveno podčrta zgodbo.
Frančišek – papež miru
Papež Frančišek je presegal okvire cerkve. Bil je glasnik miru v času napetosti, kritik krivičnosti in zagovornik revnih, beguncev ter planeta. Na številnih potovanjih je nagovarjal predsednike držav, vernike in neverne z enako jasnostjo: izberimo mir, dialog, razumevanje. Oborožene spopade je vedno obsojal, še posebej v Gazi, Ukrajini, Siriji in Afriki. Zanj je bil mir več kot politična tema – bil je moralna dolžnost vseh.
Vplival je tudi zunaj religioznega sveta. Bil je prvi papež, ki je nagovoril ameriški kongres. V ZN je pozval k večji odgovornosti do okolja in socialne pravičnosti. S svojo preprostostjo, ki jo je izražal tudi z izbiro svojega bivališča, je papež Frančišek do smrti živel v Domu svete Marte, preprosti in sodobni rezidenci v Vatikanu. Leta 2013 se je namreč odločil, da ne bo prebival v tradicionalni Apostolski palači, saj je želel poudariti pomen skromnosti, bližine ljudem ter neposrednega stika z verniki. Življenje v Domu svete Marte, kjer je bival v manjši sobi in obedoval skupaj z drugimi stanovalci, je bila simbolična gesta, s katero je vse do konca ohranjal človeško toplino in povezanost z navadnimi ljudmi.
Film, ki je papeža še dodatno približal ljudstvu
The Two Popes ni dokumentarec. Je pa izjemna igrana drama, ki spodbuja k razmisleku – o osebni veri, voditeljstvu, spremembi in odgovornosti. V luči smrti papeža Frančiška je to film, ki lahko služi kot ganljiv poklon njegovemu življenju in sporočilu. V času, ko je svet razdeljen in poln nemira, je sporočilo dialoga, razumevanja in sočutja še toliko pomembnejše.
Večkrat se je pojavilo tudi vprašanje, ali je papež Frančišek gledal film Dva papeža (The Two Popes)? Uradne potrditve o tem ni, je pa igralec Jonathan Pryce, ki je v filmu upodobil prav Frančiška, razkril zanimivo podrobnost. Po njegovih besedah naj bi eden od kardinalov, ki je bil blizu tako Frančišku kot tudi papežu Benediktu XVI., prosil za DVD filma, saj je verjel, da bi bil papežu všeč. Kljub temu ostaja skrivnost, ali si je papež film na koncu res ogledal.
