Klavdija Žnidarič je tik pred letošnjim festivalom za revijo Stop spregovorila tako o pripravah na edini festival zabavne glasbe kot tudi o organizaciji takšnega dogodka, ki je velik zalogaj.
Kateri so največji izzivi pri organizaciji festivala, kot so Melodije morja in sonca?
Največjo negotovost predstavljajo kratkotrajni roki za priprave, enoletne pogodbe za televizijski in radijski prenos. Korak naprej smo že storili z vzpostavitvijo organizacijskega odbora, pa tudi umetniški vodja prevzema vse več nalog povezovanja nas kot organizatorjev in izvajalcev na drugi strani. Manjka pa nam mogoče več pozornosti, ki bi jo namenjali našim partnerjem in sponzorjem. Velik korak smo naredili letos recimo z udeležbo radijskih postaj v tako imenovanem »MMS radio villagu«. Gre za to, da se tukaj srečujejo glasbeniki in posamezni radii, ki ujamejo vtise v tednu festivala, predstavijo glasbenike, organizatorje in vse drugo podporno osebje poslušalcem po vsej Sloveniji. Vsekakor bi si želeli še več medijske podpore do samega festivala s strani nacionalne televizije, na primer z oddajami s spomini in pogovori z nekdanjimi ali sedanjimi tekmovalci, voditelji, organizatorji. Da ne bi veljalo zmotno prepričanje, da Avditorij en sam dan gosti festivalsko prireditev, temveč festival organizira v celoti.
Kaj vse se dogaja v zakulisju priprav, kar občinstvo skoraj nikoli ne vidi, a je potrebno za nemoteno izvedbo?!
Festival v svojih nedrjih nosi takšne in drugačne drobne zgodbe, izvedbene aktivnosti. Včasih prav malenkostne zagate, drugič spet velika in plemenita dejanja. Izpostaviti samo del tega je skoraj nemogoče. Povedati pa je treba, da če ne bi bilo vseh predhodnih entuziastov, ki so se desetletja trudili z organizacijo festivala, danes ne bi mogli podoživljati vseh lepot melodij. Že obiskovalci v Amfiteatru vidijo drugačno dogajanje kot gledalci pred televizijskimi ekrani ali poslušalci pred radijskimi sprejemniki. In občinstvo v Avditoriju ima to prednost, da lahko zazna določeno dogajanje med skladbami, pa vendar je njihovim očem skrito vse dogovarjanje glede logistike, prihodov gostov, razporejanje in usklajevanje glasbenikov, njihove priprave in tudi nočne vaje, ki potekajo tik pred tem, ko stopijo na oder, da o vsej organizacijski plati glede vstopnic, postavitve kamer in čisto administrativnih aktivnosti niti ne govorimo. Festival je velik zalogaj, ekipa, ki ga pripravlja v Avditoriju Portorož, pa se šteje na prste ene roke. Res da se v samem tednu angažirajo vsi zaposleni, vendar je treba vedeti, da je festival največja izmed prireditev, ki se izvaja poleg vseh drugih, ki so v rednem programu in imajo tudi več desetletno tradicijo. (Tukaj mislim na koncerte klasične glasbe Piranski glasbeni večeri v Piranu, pa na koncerte zabavne glasbe Portoroške noči, vmes so še razna gostovanja in koprodukcija s Primorskim poletnim festivalom.)
Kateri so ključni elementi, na katere morate še posebej paziti, da zagotovite uspešno izvedbo festivala?
Za nas, organizatorje, je vsak zaključen festival zgodba o uspehu. V času, ko se slovenska glasbena scena srečuje z marsikatero oviro, ko je vsakoletna finančna konstrukcija premajhna glede na vse želje moramo še poseben poudarek nameniti kakovosti glasbene produkcije, ki jo predstavimo, da kar v največji meri ohranjamo kvaliteto, prepoznavnost in tradicijo edinega festivala pop glasbe. Pri tem je nujno potrebna transparentnost pri delu in spoštovanje pravil(nikov) ter dobro poznavanje glasbe, da prepoznaš kakovost, morebitni plagiat ali neizvirnost in razumevanje glasbenega ustroja pri nas. Smo edina ustanova, lokalnega značaja, ki na nacionalni ravni vsako leto predstavi vsaj 14 novih pop skladb.
Kako se festival Melodije morja in sonca razlikuje od drugih glasbenih dogodkov, glede na vašo dolgoletno izkušnjo v organizaciji?
Čeprav festival dojemamo kot nacionalni, je financiran izključno s strani lokalne skupnosti. Občina Piran, ki je lastnica blagovne znamke Melodije morja in sonca (MMS), zagotavlja več kot 70 odstotkov vseh finančnih sredstev, za kar smo izredno hvaležni. Pa vendar bi bilo tukaj potrebno širše soglasje o tem, kaj festival MMS predstavlja v slovenskem glasbenem prostoru. Zagotovo presega zgodbo lokalnega pomena in ni namenjen le promociji kraja, temveč so njegovi učinki vsesplošno sprejeti v vseh regijah po državi, kar je vidno tudi iz prijav nastopajočih, ki prihajajo od vsepovsod. Edinstveni smo po našem osebnem pristopu. Festival želi biti praznik glasbe, druženja in spoznavanja, zato na festivalu vedno vlada veselo, pozitivno vzdušje, zelo malo je tekmovalnosti med udeleženci. Naša posebnost je tudi v tem, da smo edini nacionalni festival dvojezičnega značaja.
Kaj vam vedno znova in znova daje moč, da peljete ta poletni festival naprej?
Dejstvo, da je to trenutno še edini festival zabavne glasbe. Edini s spremljavo benda v živo pred polnim amfiteatrom obiskovalcev in oboževalcev. Je v slovenskem čezmejnem prostoru tako na italijanski kot hrvaški strani velik promotor regije in vredno se je potruditi in ohraniti 44-letno tradicijo.
Danes se festivali borijo za pozornost občinstva, sponzorjev, medijev … Kako se spopadate s to realnostjo in kaj je po vašem mnenju največja skrivnost preživetja MMS v sodobnem času?
To, da smo tradiciji dodali ščepec nostalgije, vse skupaj pa nadgradili s kakovostjo in predanostjo. Zavedamo se pomena in sledi, ki jo festival pušča v glasbeni krajini in to skrbno negujemo.
Če bi lahko brez omejitev organizirali festival, kakšne Melodije morja in sonca bi ustvarili?
Sanjamo o tem, da bi festival trajal ves teden, da bi lahko glasbenikom nudili še boljšo izkušnjo na sami destinaciji, razkošnejša scena, lučni efekti, svetovna znana imena v netekmovalnem delu … Želje so. Vsako leto naredimo korak naprej in kakšno uresničimo.
