Igralca Jernej Čampelj in Tadej Pišek sta Shakespearovi klasiki Ukročena trmoglavka vdahnila novo življenje. Razširila sta jo in ji nadela veliko nepričakovanih zapletov, ki jih mojstrsko in v številnih preoblekah odigrata sama, Marjan Peternel pa skrbi za glasbo. Premierno jo bosta prikazala 30. septembra v Odiseji. Več o tem nam je razkril Jernej.

Zakaj sta se odločila za to Shakespearovo delo?
Želela sva narediti klasično predstavo, ki jo poznamo, a po svoje – neko drzno norost: hitro in atraktivno komedijo.

V predstavi odigrata kar 37 različnih likov. Kako zahtevno je bilo osvojiti vse vloge in premike po odru?
Bilo je naporno, ampak zabavno. S Tadejem sva bila sošolca na AGRFT. Imava zelo podoben smisel za humor in že na akademiji sva dosti delala skupaj tudi za prireditve. Zelo sva vesela, da bo velika premiera prav v Odiseji in da smo dobili nov prostor za neodvisno produkcijo, ki je ogromen in ima zelo udobne sedeže. Upam, da se bodo ljudje navadili nanj. Ljubljana ima veliko kulturno ponudbo, je pa zelo zaprta v svojih institucijah, tako da je Odiseja za nekoga takega, kot sva jaz in Tadej, ki imava svojo produkcijo, zlata vredna.

Zlata vreden je tudi smeh. Se vama je na vajah ali predstavah pripetila kakšna zabavna anekdota?
Pri takem številu vlog se to zgodi, predvsem se je na vajah, meni pa enkrat tudi na predstavi. Oblekel sem se v napačen lik, a sem to na srečo ugotovil, še preden sem prišel na oder, tako da sem se hitro preoblekel.

Katerega od vaju bi bilo težje ukrotiti v zasebnem življenju?
Po mojem sva kar oba zelo neukrotljiva.

Kako vam gre s tem pri hčerki?
Zdi se mi, da kar dobro, ker sem to tudi zgodaj začel. (smeh) Večinoma pa ona kroti mene.

arhiv predstave Ukročena trmoglavka

Je podedovala igralske gene?
Mislim, da je. Bomo videli. Za zdaj si še bolj želi biti astronavtka. In upam, da bo trajalo.

Ste se tudi zaradi nje lotili predstave za otroke Tinko Celinko?
Tinko Celinko je logično nadaljevanje Tinka Polovinka, ki ga igram že 15 let, tako da nima prav zares zveze s hčerko. V otroških predstavah igram že dolgo in zelo uživam v tem, saj so otroci najlepša in najbolj iskrena publika.

Kako je z vašo predstavo Ljubezen gre skozi želodec?
Ljubezen gre skozi želodec vstopa v svojo zadnjo sezono in se jo bo še dalo videti po Sloveniji, tako da je ne smete zamuditi. Je pa to predstava, na katero sem izredno ponosen. Napisal sem besedilo in ga postavil na oder s čudovito Urško Vučak Markež, noro Majo Martino Merljak in Sašo Klančnikom. To je moja prva profesionalna predstava, kjer ne igram, sem pa res poskrbel za precej stvari okrog nje. In to v težkih koronačasih. Se pa mogoče že plete nekaj novega.

Zelo radi tudi fotografirate. Od kod ta ljubezen?
Ne vem, nikoli nisem maral fotografirati s telefonom. Ko se je rodila hčerka, sem si zaželel fotoaparat – preprostejši za uporabo – in sem ga tudi dobil. Sestra mi je poleg podarila še knjigo o digitalni fotografiji, in povsem sem padel v raziskovanje. Tako sem užival, da sem veliko bral o tem na internetu, se učil različnih trikov in kmalu zatem zamenjal fotoaparat za bolj profesionalnega.

osebni arhiv

Ustvarili ste tudi avtorski fotografski projekt Mi smo kultura, s katerim ste v ospredje postavili obraze delavcev v kulturi, ki so jim bili odvzeti med epidemijo. Vrnili ste jih več kot 798. Kakšna je bila za vas ta izkušnja?
Precej nora. Ta projekt je rasel iz sekunde v sekundo, včasih niti sam nisem uspel dohajati njegove razsežnosti. Izkazalo se je, da je ta projekt marsikdo potreboval v tistih težkih časih, in še danes mi veliko ljudi čestita ali se pogovarja z mano o njem.

Pripravljate kaj novega na tem področju?
Ne, trenutno nič takšnega ne fotografiram. Imam luksuz, da lahko fotografiram samo stvari, ki me zanimajo, in ko imam čas za njih. Nazadnje sem fotografiral 166 avtorjev za katalog za Frankfurtski knjižni sejem in sejem ilustracije v Bologni.

Ustvarjate tudi glasbo in imate svojo skupino Frånke. Lahko pričakujemo kaj novega tu?
Glasbo ustvarjam ves čas, saj tudi za predstave velikokrat naredim avtorske pesmi, pišem tudi besedila. Z Dejanom Markićem sva ustvarila pet pesmi za predstavo Tinko Celinko, sam pa sem nazadnje naredil komad, ko sem režiral ljubiteljske igralce iz Notranjih Goric. Z bendom pa še ne najdemo časa. Že dolgo nismo imeli vaj, a si oba z Dejanom zelo želiva, da bi naredila koncert s simfoničnim orkestrom in glasbo skupine Frånke.

Kako najraje preživljate prosti čas?
V prostem času zelo rad igram badminton in kolesarim. Zelo rad imam tudi mir.