Na TV Veseljak Golica prihaja oddaja Slovenske kuharice. Voditelj oddaje je zgovorni in duhoviti Lovro Prešiček, ki v kuhinji ni čisti »brezveznik«, temveč zna spretno vihteti kuhalnico ter razvajati svoje in brbončice svojih najbližjih. Kdo ga je naučil kuhati? Kakšne jedi ima najrajši? Katera jed se mu ni posrečila? Vse to izveste v tem pogovoru.
Oddaja Slovenske kuharice bo na sporedu TV Veseljak Golica vsak ponedeljek od 6. oktobra dalje ob 20. uri in ponovitev v sredo ob 18. uri. V oddaji boste vsakič spoznali novo slovensko kuharico, ki bo pripravila tradicionalno slovensko jed, kot so jih kuhale naše mame in stare mame. Tako bomo spoznavali bogato kulinarično dediščino naše domovine skozi spretne roke domačih kuharic. S pomočjo voditelja Lovra Prešička, ki se oddaje že zelo veseli.
Se veselite vodenja kuharske oddaje? Kako se je boste lotili?
Kuharske oddaje se veselim, odkar so me povabili, da jo soustvarjam. Moj cilj je obuditi stare, pozabljene ali nepoznane recepte naših babic, prababic in praprababic, ali kot jih imenujemo mi – slovenskih kuharic. Mislim, da boste nad skuhanim zelo presenečeni. Vsi recepti bodo dostopni tudi na spletu, tako da ne bo izgovora, da boste lačni.
Koliko ste vi vešči vihtenja s kuhalnico?
V otroštvu sem imel to srečo, da so oziroma so bile vse članice moje družine odlične kuharice. Od tod tudi moja ljubezen do dobrega krožnika. V kuhinji sem vedno rad eksperimentiral, se držal čim dlje stran od receptov in se na ta način učil – seveda tudi z napakami. Moj problem v kuhinji je, da porabim preveč posode in papirnatih brisačk ter da količinsko večerjo skuham za najmanj stadion ljudi. Ampak kot so rekli, boljš' preveč kot premal'.
Kaj je bila prva jed, ki ste jo skuhali domačim?
Če se ne motim, je bila prva jed lepo spečen kos mesa. Kot otrok sem se »roštilj veščin« učil od očeta, ki je za žarom pravi mojster, zato mislim, da sem se prvič dokazal pri ražnju. Sicer pa sem domačim kuhal bolj težave okoli hiše.
Kaj pa prva jed, ki se ni posrečila?
Pečenka Wellington. Ta jed že sama po sebi ni najlažja za pripravo, kar sem takrat tudi dokazal. Ko se je vse razpadlo, sem govedino narezal in raje pripravil govedino ter krompir. Ko ti življenje ponudi limone, pač narediš limoncello.
Ste doma glavni kuhar ali rajše naročite pico?
Ker zelo rad kuham, sem doma glavni kuhar. Problem nastane, ker porabim preveč posode. Ta se potem v vodi kar nekaj časa kopa, preden se je lotim. Imam pa to srečo, da v mojem stanovanju živi duh. Pa ne tak, ki bi strašil, temveč tak, ki pomaga. Prav zares. Če umazano posodo dovolj dolgo pustiš v koritu, odideš od doma za nekaj ur in se nato vrneš, je včasih kar magično pospravljena v pomivalni stroj in pomita. Ne vem, kako se to zgodi, ampak zame je to čarovnija.
Kaj vam pomeni dobra hrana?
Držim se načela, da mi brez »putra« živeti ni. Hrano imam zelo rad, zato rad obiskujem restavracije in pokušam slovensko ter tujo kuhinjo. Velikokrat je vikend izlet načrtovan prav okoli restavracij. To ne pomeni, da obiskujemo gostilne, ki jih predlagajo na internetu, temveč gre za gostilne, ki jih težko najdeš, ki niso na glavni ulici in ki so polne lokalcev. Tam se zgodijo najlepša kosila in večerje ter spletejo prijateljstva in doživetja, ki jih kot turist ne bi mogel doživeti.
Katera jed vas spomni na otroštvo?
Sirovi štruklji v sladkanem mleku od prababice Fanike. To je jed, ki jo je tako dobro pripravila le ona, in k sreči je ta recept prenesla na babico Marjano, ki mi jih pripravlja zdaj. Ko dobim pošiljko hrane, so zmrznjeni babičini štruklji vedno del paketa. Dodaš mleko, jih posladkaš in »voila«!
Če bi kuhali za slavne Slovence – katero jed bi jim pripravili?
Ohrovtove zvitke s tepkami in tepkine štruklje po receptu Bojane Pipan. Ime jedi je tako specialno, da bi verjetno vsi pogledali postrani. Marsikdo sploh ne ve, da so tiste male rjave zgubane hruške, ki ležijo ob drevesih, odlične, iz njih se lahko pripravi na desetine različnih jedi. No, prej omenjeni sta tako dobri, da bi odlično dokazali rek, da če nekaj slabega slišiš, še ne pomeni, da je slabo. Da knjige ne gre soditi po platnicah.
Kako se sicer počutite na TV Veseljak Golica?
Mislim, da sem svoje delo sprejel kot del svojega življenja, ki ga obožujem. Življenja brez radia in televizije si pravzaprav ne predstavljam več. Še ko sem na počitnicah, sem nestrpen glede vrnitve na »bajto«, kot ji rad rečem. Delo pred mikrofonom mi predstavlja dom in varno zavetje, ki ga težko doživiš v drugih profesijah. Intervjuji, krajšanje popoldnevov gledalcev, smejanje in novinarsko delo so moje ljubezni, in ko ljubiš, kar počneš, je po mojem mnenju to to. Še dolgo se bomo gledali, dragi veseljaki.
Vaša sovoditeljica v oddaji Židan popoldan je Ajda Mlakar – nam lahko poveste kaj o njej, česar še ne vemo?
Ajda ni samo moja sovoditeljica in prijateljica, temveč je najin odnos pravzaprav partnerski. Ko z nekom preživiš toliko časa, moraš imeti bratski, tovariški odnos. Že ko stopiva čez prag, veva, kakšne volje je kdo in kako bova postopala. Vedno si pomagava, poveva vse in uživava v svojem delu. Na ta način lahko ohraniva tisto spontano noto, ki jo ponujava v najinem programu – pa čeprav sva za urednike včasih malo nepredvidljiva. Marsikdo ne ve, da Ajde ne boste videli spati v hotelih, ki imajo na fasadi polkna. Razlog za to je neprijetna izkušnja z njenega dopustovanja v otroštvu. Ostalo pa bom zadržal med nama. In njenimi polkni.
Kaj vas najbolj nasmeji – v življenju ali pred kamero?
Najbolj me nasmeji, ko se smeji kdo drug. Predvsem takrat, ko se praviloma ne bi smel smejati. Najslajši smehi so torej pred mikrofonom in kamerami, sem se pa na žalost smejal tudi že na manj primernih mestih za smeh, vendar pustimo detajle za kdaj drugič. Sicer sem oboževalec črnega humorja, in ker imam na delu veliko sodelavcev in sodelavk z enakim smislom za humor, se je najlepše smejati na »šihtu«. Vidite, vedno se vrnemo na delo.
Boste tudi v oddaji Slovenske kuharice zabavali kuharice?
Ker so moje kuharice prave gospe in šefice v kuhinji, jih ne bom pretirano zabaval. Od vseh zaušnic pri babicah sem se le nekaj naučil – one kuho jemljejo resno in tako sem jo začel jemati tudi sam. Res pa je, da se bomo v oddaji veliko smejali, predvsem na moj račun. Mimo svojega humorja preprosto ne morem, zato se bo to seveda poznalo tudi v oddaji.
Boste jedi, ki jih boste predstavili v oddaji, preizkusili tudi s svojimi prijatelji, domačimi?
Seveda. Nekaj jedi sem domačim že pripravil, sicer pa se veselim vseh jedi, ki še pridejo na vrsto. Domači zagotovo ne bodo lačni, sploh ker bodo jedi tiste ta prave, domače. Po receptih slovenskih kuharic.
... Pa še to – če tudi vi poznate kakšno kuharico, ki ima svojo posebno jed iz vašega kraja, ali pa ste to vi, se prijavite na kuharice@veseljak.si.
